Ni lepo s prstom kazat
in reči kdo je kriv,
a hočem se spovedat,
dokler spomin je še živ.
Že za naslednjim voglom
čaka nov me vlak,
ne vem, kdaj bo odpeljal,
a nočem bit junak.
Zmetala si vso temo
na to nedolžno luč,
nabrusila si kremplje,
pogoltnila si ključ.
Ošabno si skomignila,
pribila nov koledar,
na petah se obrn´la
in rekla: ťKaj mi mar!Ť
Od zemlje do neba, od zunaj na vznot...
Le še enkrat v sanjah, pa sva si bot...
Od zdaj do zmeraj sanjaj nore kombinacije!
Kriči parole, stiskaj zobe in ustnice!
In naj ti bo najboljš´ od zmeri!
In naj ti bo najboljš´ od zdaj!
Po žilah bes mi teče...
Cunamijev milion...
Venomer si očitam...
Kaj jaz nimam, da ´ma on?
Upam, da boš srečna...
Ma, jok - sej nisem nor!
Vem, da ne bo lahko,
a dal bom glavo gor! |