Odšla si...
z nahrbtnikom polnim obljub in laži.
V Evropo...
tam se nam vsem zadnje čase mudi.
Prišla si...
z vzdignjeno glavo dlanmi potnimi.
In vrgla...
v naiven obraz mi njegove strasti.
Jaz stal sem...
in gledal kako naju ni.
In jokal...
ko trgal sem slike nekoč srečnih dni.
Zdaj sam sem...
in glodam že zdavnaj obrane kosti.
In sanjam...
da tudi v tebi še upanje tli.
Leži mi kot kamen resnica na duši.
Pritiska in vse bolj me v nulo tišči.
Tudi udarcev na sebi ne čutim.
Živi mrtvak sem, ki nima moči.
Rad bi brezglavo te milosti prosil.
Zavijal v luno vse dolge noči.
Ko drugi po svojih te rokah bo nosil,
naj vsaj kakšen pruh ali išjas dobi.
Samo pojdi!
In ne oziraj se nazaj.
Samo pojdi!
S tujim moškim v tuji kraj.
Samo pojdi!
In ne oziraj se nazaj.
Samo pojdi!
Naj Evropa tvoj bo raj. |
